V Sloveniji je rak pljuč na prvem mestu po pogostosti pri moških, visoko na lestvici je tudi pri ženskah. Je na prvem mestu po številu smrti zaradi raka pri moških, pri ženskah je na drugem mestu takoj za rakom dojk. V ZDA je pred leti postal najpogostejši vzrok smrti zaradi raka tudi pri ženskah. Največ novih primerov odkritega pljučnega raka je po 45 letu.
Najpogostejši vzrok za nastanek pljučnega raka je kajenje. Kar 90% bolnikov s pljučnim rakom je kadilcev ali bivših kadilcev. V primerjavi z nekadilcem ima kadilec, ki kadi v povprečju vsaj 20 cigaret dnevno, 7 krat večjo možnost nastanka pljučnega raka, kadilec, ki pokadi 40 cigaret dnevno, pa kar 20 krat večjo možnost kot nekadilec. Ugotovili so tudi, da prenehanje kajenja zopet zmanjša možnosti za nastanek raka. Tveganje za nastanek pljučnega raka narašča s številom pokajenih cigaret, pomembna je tudi vsebnost nikotina in katrana ter način inhalacije, verjetnost nastanka se poveča tudi z zgodnjim začetkom kajenja. Na pojav raka le delno vpliva tudi dednost. Pomembno je vedeti, da ima vpliv na nastanek pljučnega raka tudi t.i. pasivno kajenje, vpliv le-tega so preučevali na družinah kadilcev. Ugotovili so, da je velika izpostavljenost nekadilcev cigaretnemu dimu v okolici bila povezana z večjo pojavnostjo pljučnega raka.
Kako bolezen odkrijemo? V začetnih fazah pljučnega raka značilne klinične slike ni. Bolniki se pri zdravniku zglasijo, ko se pojavi kateri od simptomov, pogosto pa gre ob tem že za napredovalo bolezen. Simptomi in znaki bolezni se pojavijo zaradi rasti in širjenja tumorja, zaradi zasevkov v bližnje ali oddaljene organe ali pa zaradi t.i. paraneoplastičnega sindroma zaradi izločanja različnih snovi iz tumorskih celic (na ta način nastanejo različne hormonske in nevrološke motnje). Najpogostejši simptom je kašelj. Zaradi pogosto že prisotnega kašlja zaradi pridruženih bolezni (KOPB) je potrebno biti posebej pozoren na spremembo v kvaliteti kašlja. Lahko se pojavi oteženo dihanje, ki je zopet lahko posledica KOPB, lahko pa nastane zaradi pritiska tumorja na velike dihalne poti (sapnik, sapnice) ali pa je posledica tekočine ob pljučih (plevralni izliv), ki onemogoča njihovo raztezanje. Velik tumor, ki pritiska na sapnik, lahko bolnika tudi zaduši. Bolniki lahko imajo krvavkast izmeček, lahko pa tumor razjeda katero od večjih žil v pljučih in pride do obsežne krvavitve, zaradi katere se lahko bolnik pravtako zaduši. Bolnik s pljučnim rakom lahko ima bolečine v prsnem košu, ki nakazujejo širjenje bolezni v okolico (medpljučje, stena prsnega koša, rebra), pojavi se lahko tudi hripavost. Pogosto bolniki s pljučnim rakom tudi nekontrolirano hujšajo. Znaki oddaljenih zasevkov so predvsem bolečine v kosteh (najpogosteje v hrbtenici, rebrih), zasevki v jetrih povzročajo oslabelost in izgubo telesne teže, zasevki v možganih lahko povzročajo glavobol, krče, zmedenost, paralizo.
Ob sumu na pljučni rak opravimo rentgensko slikanje pljuč, kjer lahko vidimo velikost in lego tumorja. Zaradi načina zdravljenja je pomembno ugotoviti, kakšne vrste je tumor (benigen, maligen, če je maligen ali gre za drobnocelični ali nedrobnocelični rak), zato opravimo bronhoskopijo (bronh = sapnica, skopija = gledanje) z upogljivim instrumentom s kamero. Poskušamo odvzeti majhen košček tkiva, da ga lahko nato patolog pregleda pod mikroskopom, kjer lahko določi naravo tumorja. Zaradi načina zdravljenja je pomembno tudi, kako razširjen je tumor (za kateri stadij raka gre), pri čemer si pomagamo z dodatnimi rentgenskimi, ultrazvočnimi in radioizotopskimi preiskavami. Glede na vse to in na splošno stanje bolnika se nato odločimo o primerni terapiji. V glavnem imamo tri možnosti: operativno zdravljenje, kjer tumor izrežemo, obsevanje, kjer tumorske celice ubijamo z rentgenskimi žarki, in zdravljenje z zdravili – kemoterapijo, včasih pa uporabimo tudi kombinacijo le-teh.
V petih letih po operaciji zaradi omejenega pljučnega raka (prvi stadij) preživi 50% bolnikov, odstotek se z napredovanjem bolezni niža.
Kajenje je najpogostejši vzrok za nastanek pljučnega raka. Najbolj ogroženi so kadilci, ki so začeli kaditi zelo zgodaj v življenju in ki veliko pokadijo. Bolj kot nekadilci so ogroženi tudi družinski člani kadilca, t.i. pasivni kadilci. S prenehanjem kajenja se postopoma zmanjša tudi nevarnost za nastanek pljučnega raka. V svetu se trudijo z načini, kako preprečiti nastanek raka - pri pljučnem raku je prvi korak jasen.
dr. Jurij Regvat specializant pulmologije
|
