Pljuča so paren osrednji dihalni organ in ležijo v prsnem košu desno in levo ob srcu. So okoli 26cm visoka in imajo premer 15cm ter prostornino 1600cm3. Notranja površina pljuč, je približno 35-krat večja od površine kože, čeprav imajo sama pljuča manjšo prostornino kot nakupovalna košarica. Z velikansko površino lahko pljuča učinkovito vsrkavajo kisik in oddajajo ogljikov dioksid.
Tako pri astmi kot pri KOPB je nujno, da zdravnik čimprej postavi diagnozo in se zdravljenje lahko začne. Čeprav sta napoved in potek obeh bolezni zelo različna, je čimprejšnji in ustrezen pristop nujen, če želimo, da bo imel bolnik kar najbolj kakovostno življenje.
Največji dejavnik tveganja za razvoj KOPB je kajenje, zato je odvajanje od kajenja najpomembnejši ukrep in glavna rešitev za zaustavitev nadaljnjega razvoja in poslabšanja bolezni.
SPIROMETER
Spirometer - ključ do diagnoze KOPB
Tudi pri KOPB zdravnik diagnozo postavi ob pomoči temeljite anamneze, kliničnih znakov in spirometrije, ki je najpomembnejši samostojni diagnostični postopek. Z njim ugotavlja bolnikovo pljučno funkcijo. Bolniki s KOPB imajo zmanjšan FEV1 (glej zgoraj) in razmerje FEV1/FVC. Glede na to, koliko to razmerje odstopa od normalnih vrednosti, lahko zdravnik določi, kako resna je KOPB oziroma kako prizadeta so pljuča.
Astma in KOPB sta podobni
Težave z dihanjem povzročata tako astma kot KOPB, zato je včasih težko določiti, za katero od bolezni gre. Seveda je ta dilema navzoča le pri odraslih, saj KOPB pri otrocih ne obstaja. Niso redki tudi primeri, ko ima lahko bolnik tako astmo kot KOPB. Ko so znani rezultati prvega merjenja s spirometrom, bolnik vdihne odmerek bronhodilatatorja. Ta pri bolnikih z astmo širi bronhije, pri bolnikih s KOPB pa bronhodilatator nima tega učinka. Če je pri vnovični spirometriji neposredno po inhalaciji bronhodilatatorja pljučna funkcija znatno boljša, je to znak za astmo, če pa je pljučna funkcija skorajda nespremenjena, ima bolnik KOPB.
Pretok zraka
Pri normalnem pretoku zdrav človek izdihne približno 80 odstotkov zraka v prvi sekundi, če je v dihalih obstrukcija oziroma zapora zaradi vnetja, pa izdihne le od 50 do 60 odstotkov zraka.
